Omemba: Damijan Denac

»Dejansko vsako leto obiščemo vsako gnezdo na določenem območju in preverimo število mladičev.«

»Brez njih dostikrat ne bi imeli pravih podatkov o stanju belih štorkelj.«

»Očitno je v Prekmurju prišlo do takšne degradacije biotske raznovrstnosti, da tudi beli štorklji, ki vendarle ni tako ozki ekološki specialist, primanjkuje hrane in to je dolgoletni trend.«

»Do skrajnega jugozahodnega gnezda, ki je v Ilirski Bistrici, skrajno severozahodno je pa na Bledu.«

»Takoj so naredili improvizirano gnezdo, ga postavili na dimnik hiše, mladiče odnesli tja in stari dve štorklji sta ju nahranili. Torej so ju rešili, če ne bi bili pogubljeni.«

»Tudi gnezdilni uspeh je v bistvu najboljši v Sloveniji, tako da upamo, da bo tako tudi ostalo.«

»Pet do deset štorkelj v Sloveniji pozimi ni več redkost, to je naše novo naravno stanje.«

»Vzorci v naravi se spreminjajo, vrste se na spremembe prilagajajo. Bela štorklja, tipična selivka, izgublja selitveni vzorec.«

»Temperatura ni problem, kot zmotno mislijo ljudje. Štorkelj ne zebe.«

»So prve, so že tukaj, izberejo lahko najboljša gnezda, najboljše habitate.«

»Če se bo ta trend nadaljeval, bo Murska ravan čez 25 let brez štorkelj.«

»Zelo zaskrbljujoče je, da izginja štorklja, ki je precejšen generalist.«

»Popis opravljamo, preden mladiči poletijo iz gnezda, tako je število popisanih mladičev dejansko število poletelih mladičev.«

»Treba je poudariti, da bela štorklja s svojega tradicionalnega naselitvenega območja, Prekmurja, počasi, a vztrajno izginja.«

»Skrb vzbujajoče je, da se posledice odražajo pri vrsti, ki ni velik ekološki specialist in ima dokaj širok spekter plena, ki ga lovi.«

»Ta partnerska vez traja samo med gnezdenjem, med skrbjo za mladiče. Ko ti dorastejo in odletijo, štorklje pa se selijo, se vezi pretrgajo in par se ne druži več.«

»Če bi mlad par želel zasesti staro obstoječe gnezdo, ga njegov 'lastnik' samec brani.«